Dan talentov 2019 ali Kaj se zgodi, ko se v šoli sproži alarm, v prvi vrsti večnamenske dvorane pa sedijo Gregor Rebolj, Sašo Stare in Tjaša Ban

Inženirke in inženirji bomo na Gimnaziji Kranj

Avtorica: Hana Bujanović Kokot iz 2. a

Fotografije: Jan Meglič, Matej Aleksov, Tine Bohinc

Do osmega razreda osnovne šole sem bila prepričana, da bom profesorica matematike in nič me ni moglo odvrniti od tega. Pred tem sem si želela biti tudi vzgojiteljica, znanstvenica in na neki točki arheologinja, a profesorica se je obdržala še nekoliko dlje. Zdaj, ob koncu drugega letnika gimnazije, nimam nikakršne ideje, kaj si želim početi v življenju. In verjamem, da nisem edina. Prav zato je Dan talentov, ki poteka v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo in ga organizirajo Mediade skupaj z dijaki Gimnazije Kranj, tako zelo potreben. Če ne drugega zato, da nam lahko med drugimi tudi Gregor Trebušak in Barbara Golub povesta, da ni nič narobe, če nisi prepričan, kje se vidiš čez deset let. A to še zdaleč ni vse. Letos smo s projektom sredi marca začele štiri dijakinje

– Gaja Gregorc, Lana Kejžar, Tina Urh in jaz, kasneje pa se nam je pridružilo še šestnajst dijakov, brez katerih projekta ne bi speljali, ves čas pa so nam ob strani stali: mentorici Alenka Bizjak in Eva Gašperlin, celotna ekipa Mediade in lanskoletni organizatorji ter moderator Gašper Logar. Mislim, da je zdaj pravi trenutek, da se vsem tudi zahvalim, saj brez njihove požrtvovalnosti, angažiranosti, delavnosti in odzivnosti dogodka ne bi izpeljali. Najbrž je bila tudi živčnost, ko smo stali pri službenem vhodu Gimnazije Kranj in se ubadali s tem, ali bomo uspeli prepoznati goste, potrebna, da je šlo čisto vse po načrtu. Skupinski del je odprla mlajša impro skupina Kr' u grm, sledil pa ji je nagovor Edite Krajnović, soustanoviteljice projekta Inženirke in inženirji bomo. Za tem smo predstavili vseh petnajst gostov: Tjašo Ban, Tonija Cahunka, Roka Capudra, Barbaro Golub, Romana Jeralo, Jelico Lazarević, letalsko skupino s strojne fakultete, ki je zmagala na ameriškem svetovnem tekmovanju Design Build Fly, Andraža Logarja, Sašo Mrak, Gregorja Rebolja, Franca Rozmana, Saša Stareta, Marušo Štibelj, Gregorja Trebušaka in Janjo Žagar, ki so prihajali s področij podjetništva, tehnologije in tehnike, novinarstva, pedagogike, umetnosti in kemije. Kasneje je dogodek potekal ločeno po učilnicah, kjer so dijaki vodili pogovore z gosti. Neverjetno je videti, kako dogodek, za katerega si delal skoraj mesec in pol in v katerega smo dijaki vložili ogromno prostega časa in energije, oživi in kako je prav vsak dijak vključen v program in ga ta zanima. Mislim, da je bil trenutek, ko sem videla, da dijaki resnično poslušajo pogovor in v njem tudi sodelujejo, tisti, ko sem vedela, da nam je uspelo in se je ves trud izplačal. Čeprav še vedno ne vem, kje se bom znašla čez deset let, sem prepričana, da mi bo uspelo in vsem ostalim tudi, če smo za cilj pripravljeni dati vse, a hkrati z namenom in načrtom, ki nam bo preprečil brezglavo udarjanje nekam, kjer rešitve ni.