Dobrodelna modna revija DrugaRoka 2022


26.04.2022

S stilom in slaščicami na Gimnaziji Kranj zbrali 420 EUR za Center Korak

 

Avtorica: Maja Rozman iz 3. h

Fotografije: Rebeka Cankar iz 1. a in Katjuša Dolenšek iz 1. f

 

Na Gimnaziji Kranj je po dveh letih premora v torek, 19. aprila 2022, ponovno potekala DrugaRoka. To je projekt, s katerim se navadno v božičnem času, letos pa v velikonočnem, stopi skupaj in z dobrim namenom priredi modno revijo, na kateri nastopajo dijaki in profesorji v vlogi modelov. Težko pa rečemo, da gre le za oblačila. Poleg glavnega dela, ki je bil sestavljen iz treh hodov manekenov po modni brvi, nas je namreč zabavala tudi skupina šolske impro lige pod imenom Šefle, vmes pa nas je nagovorila direktorica Centra Korak  Mateja Korošec, tudi maturantka Gimnazije Kranj, ki je predstavila njihovo glavno poslanstvo pomoč ljudem s pridobljeno možgansko poškodbo: Centru Korak smo namreč namenili vse prostovoljne prispevke večera v višini 420 EUR. Prav tako nas je nagovorila organizatorka revije Alja Šlenc iz 3. h, ki nam je predstavila problematiko tako imenovanega "fast fashiona" in opozorila na nam nevidno škodo naravi, ki jo povzročajo tone proizvedenih in zavrženih oblačil. Ob koncu je povabila tudi k obisku stojnic v avli, na katerih smo imeli razstavljena rabljena oblačila, ki so nam jih podarili dijaki in Gvant 2nd Hand, trgovina z oblačili iz druge roke v BTC-ju. Prav tako so se obiskovalci lahko posladkali s palačinkami, za katere je sestavine prispevala kmetija Odems, in drugimi dobrotami, ki so jih spekli naši dijaki. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi dogodka; organizacijski ekipi, profesorjem, manekenom, voditeljema in vsem ostalim sodelujočim, nenazadnje pa tudi vsem obiskovalcem.

 

Nagovor direktorice Centra Korak za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo Mateje Korošec

Spoštovani profesorski zbor, drage gimnazijke in gimnazijci,

z veseljem  sem se danes odzvala vašemu povabilu. Gimnazija Kranj je tudi moja gimnazija, vanjo sem vstopala kot dijakinja, kot mama in danes kot vaša gostja.

Vezi, ki se stkejo v gimnazijskih časih, ostanejo celo življenje. Biti kranjski gimnazijec pomeni, da so ti odprta mnoga vrata, pomeni, da srečuješ na profesionalni poti in v poslovnih stikih ljudi, ki so si svoje poklicne kariere, svoje sanje,  osnovali v tej hiši.  Govorim vam o karieri, poklicnih ciljih in zraven me radosti, da poleg uspeha, ki si ga seveda vsi želimo, Gimnazija Kranj goji tudi vrednote, ki se ne merijo samo z nazivi, denarjem, položaji … Pravzaprav vse to mora biti, vendar »biti uspešen« prinaša v prvi vrsti odgovornost. Veste, prihajam iz sveta, v katerem se vsakodnevno srečujem z ljudmi, ki so utrpeli možgansko poškodbo, ki so pred poškodbo gradili svoje poklicne kariere, si ustvarjali, imeli družino pa se jim je morda v enem  samem  trenutku življenje spremenilo za vedno. Vsak ima sicer svojo zgodbo, ampak ko se pogovarjam z njimi, je skupni imenovalec ta, da se takrat, ko se zgodi nekaj tako hudega, spremenijo priorite. Prioritete tistega, kar življenju daje resnično vrednost.

Sama sem po osnovni izobrazbi profesorica defektologije, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, poklicna pot me je zanesla na področje dolgotrajne rehabilitacije oseb s  pridobljeno možgansko poškodbo. Center Korak sem ustanovila pred 20 leti in vanj vključujemo ljudi (študentje, uslužbenci, športniki ...), ki so živeli običajno življenje,  ki so si bodisi v prometnih nesrečah, pri padcih, kot posledico nasilja ali različnih bolezenskih stanj poškodovali možgane. V bistvu se pri nas nadaljuje obravnava po zaključenem bolnišničnem zdravljenju, takrat ko se poškodovana oseba vrne v domače okolje, in to je tudi čas, ko se pravzaprav celotna družina sooči z vsemi posledicami: kako zavezati čevlje, biti oče, mama, partner, kako skuhati kavo, poklicati prijatelja … Nepredstavljiva je paleta težav, s katerimi se morajo soočiti. Pri nas je danes vključenih 53 oseb s pridobljeno možgansko poškodbo, zanje skrbi 30 zaposlenih (socialni delavci, psihologi, fizioterapevti, delovni terapevti, pedagogi, medicinske sestre in podporno osebje). Za vsakogar imamo narejen individualni rehabilitacijski načrt, s katerim skušamo doseči najvišjo možno stopnjo samostojnosti in neodvisnosti od pomoči drugih ljudi. Poleg centra Korak smo ustanovili še zaposlitveni center, v katerem imamo zaposlenih 10 invalidov, ki so rehabilitacijo že uspešno zaključili, vendar se ne zmorejo vrniti v svoje prejšnje delovno okolje.

V Koraku se čas rehabilitacije ne meri v dnevih, tednih, pogosto tudi ne v mesecih, po tako hudih poškodbah so včasih potrebna leta trdega dela. Kadar ne moremo pri posamezniku dosegati napredkov, je naš cilj ohranjanje sposobnosti in kvaliteta življenja. Za program, ki ga izvajamo, se že leta borimo in si želimo, da bi bil v prihodnost dostopen tudi v drugih regijah Slovenije.

Za konec meni ljuba misel: zastavi si cilj, da pristaneš na luni, če zgrešiš, nič hudega, še vedno boš pristal med zvezdami. Nebo je namreč neskončno in v njem je dovolj prostora za vse. Bodite zvezde.

 

Nagovor organizatorke DrugeRoke 2022 Alje Šlenc iz 3. h

Lepo pozdravljeni še z moje strani in hvala, da ste danes tu. Sem Alja, dijakinja 3. h, in sem letos jeseni prevzela DrugoRoko in jo organizirala skupaj s sošolcema Štefanom in Matejem ter s pomočjo profesorjev: prof. Kne, prof. Bizjak ter prof. Avguština. In čeprav je CAS (posebnost mednarodne mature, s katero se vam ni treba obremenjevati) obvezen, sem si ta projekt izbrala ravno zaradi tega, ker želim spodbujati ponovno uporabo oblačil in so mi trgovine z rabljenim blagom in dobrodelno noto tako pri srcu. Da vam dokažem resničnost trditve, imam tudi danes na sebi same rabljene obleke; srajco iz trgovine z rabljenimi oblačili, hlače in čevlji pa so mi bili podarjeni rabljeni. Pa tudi moja najljubša jopica, ki je sicer ne nosim trenutno, pač pa res skoraj vsak dan v šoli, je iz druge roke. Stara oblačila so pogosto udobnejša in zanimivejša lažje se izogneš temu, da prideš v šolo v istem puloverju kot profesor. Predvsem pa so pogosto kvaitetnejša in, kar je bistveno, manj škodujejo okolju.

Tekstilna industrija ima mnoge škodljive učinke na okolje: predstavlja desetino vse vode, ki se jo porabi v industrijske namene, in hkrati onesnažuje vodne vire. Odpadne snovi, ki jih proizvede barvanje oblačil, so strupene, ker pa je velik del proizvodnje v razvijajočem se svetu, so okoljski predpisi nezadostni in tako odplake zastrupljajo vodna okolja. Hkrati oblačila prispevajo 35 % mikroplastike v morjih, ki škodujejo zdravju živali in skozi prehransko verigo tudi zdravju ljudi, ter 10 % svetovnih CO2-emisij.

Če to ni dovolj, lahko pogledamo na tekstilno industrijo še z etične strani. Večina oblačil, ki jih prodajajo trgovine hitre mode, kot so C&A, H&M, NewYorker in druge, proizvajajo tovarne v Bangladešu in drugih razvijajočih se državah. Delavce zaposljujejo za minimalne plače in ni nam neznano, da so imele te velike korporacije tudi mnoga izkoriščevalska podjetja, v katerih so pogoji za delo neznosni in plačilo premajhno za preživetje. Če na to pogledamo še malo sebičneje, tudi obleke naredijo na hitro in so torej slabše. Pa smo spet pri tem, da so starejša oblačila tudi kvalitetnejša, ker jih niso delale premalo plačane šivilje, ki morajo izpolniti kvote, in ker so tudi materiali boljši, saj jih še niso optimizirali, da bi bili poceni, kolikor se da.

In nič se ne slepim, tistih 10 kosov oblek, ki jih kupiš v trgovini iz druge roke, ker so poceni, ne bo rešilo sveta. Vendar pa se mi zdi zelo pomembno, da se med mladimi vzpostavi želja po kvaliteti in ne kvantiteti, sicer povsod, zlasti pa tudi pri oblačilih. Hitra moda, ki pomeni menjavanje trendov vsak mesec in nenehno spreminjanje tega, kaj je popularno, je tisto, kar proizvede 62 milijonov ton oblačil vsako leto, in je razlog, da jih od tega večina pristane na smetiščih ali pa se sežigajo, kar je prav tako škodljivo za okolje. Zato vas vabim, da se uprete trendom in raje poiščete oblačila, ki ustrezajo vam, ne trenutni modi, in ki bodo zdržala več let ali celo več deset let. S tem lahko tudi povsem iskreno priporočim trgovino Gvant v BTC, ki nam je podarila velik del oblačil, ki ste jih in jih še boste videli danes na modni reviji, saj sem s profesorico obiskala trgovino in imajo res veliko izbiro, hkrati pa so cene, kar je nam kot dijakom običajno pomembno, glede na kvaliteto precej nizke. Svoje obleke cenite, če se strgajo, jih zašijte, če vam niso več všeč, jih podarite. Nenazadnje pa vas vabim, da si danes po reviji izberete kakšno na stojnicah in se tako morda izognete naslednjemu izletu po trgovinah. Hvala!

 



   
         
   

Uporabne povezave



Virtualni sprehod po Gimnaziji

Izdelava virtualnega ogleda
 
Mednarodna matura
IB Diploma Programme




Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.





EU skladi

Erasmus

KRsKOLESOM

Šola za starše
2021 2022 2023
maj junij julij
p t s č p s n
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 1 2 3
Sodelujemo z:


Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies).  Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogocajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Ne strinjam se